Rudi Pergar
Rudi Pergar
(1936)
Rudi Pergar se je rodil 3. aprila 1936 na Predmeji. Na gimnaziji v Ajdovščini je maturiral leta 1957, leta 1963 je iz slikarstva diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Maksimu Sedeju. Kot likovni pedagog je na Osnovni šoli Milojke Štrukelj v Novi Gorici poučeval v letih 1964-1978, zatem se je preusmeril v restavratorstvo.
Leta 1981 se je redno zaposlil na Zavodu za spomeniško varstvo v Novi Gorici, kasnejšem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD). Dve leti pozneje se je vpisal na specialko za restavratorstvo na Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1985 pridobil naziv restavrator – specialist. Kot restavrator na ZVNKD je na severnem Primorskem opravil veliko restavratorskih del, zlasti v sakralnih objektih, tudi v spominski cerkvi v Javorci. Od leta 1968 je član Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije. Bil je tudi član mednarodne skupine 2xGO, ki je povezovala umetnike slovenske in italijanske narodnosti na obeh straneh meje. Od leta 1968, ko je imel prvo samostojno razstavo v Kranju, je slikarska in grafična dela predstavil na več samostojnih razstavah v Milanu, Novi Gorici, Kopru in Ljubljani. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah doma, v zamejstvu in tujini. Za dolgoletno uspešno delo na področju restavratorstva in ohranjanja kulturne dediščine ter za ustvarjalne dosežke v slikarstvu je leta 1997 prejel nagrado Franceta Bevka.
“… Vedno iščem svetlobo …”
Delo
Akademski slikar in grafik Rudi Pregar je v svoji dolgi, več kot petdesetletni karieri ustvaril obsežen in raznolik likovni opus, sestavljen iz različnih slogovnih faz, ki razkriva, da se je nenehno odzival na stilne in tehnološke spremembe v umetnosti druge polovice 20. stoletja. Na njegovo ustvarjanje je vplivalo tudi dobro poznavanje srednjeveškega slikarstva in starih tehnik, ki jih je spoznal pri restavriranju in kopiranju fresk. V njegovih začetkih raziskovanja nefigurativnega slikarstva v šestdesetih letih imajo glavno vlogo tople in žareče barve, nanesene na slikovno ploskev »s spontanimi, ekspresivnimi potezami«, že konec šestdesetih pa sledi geometrična abstrakcija kot »izrazito racionalna likovna disciplina, ki se izogiba vsakršni emotivnosti in ekspresivnosti«. V začetku osemdesetih je sledil preobrat: pod vplivom gibanja nova podoba je Pregar čiste barvne ploskve zamenjal s figurativnim slikarstvom v zanj značilnem svetlem koloritu, navdihoval pa se je pri avantgardnih gibanjih iz dvajsetih in abstraktnem ekspresionizmu iz petdesetih let. V devetdesetih letih se je v njegovem opusu pojavila še krajina kot neusahljiv vir navdiha. Najraje je upodabljal Primorsko, od planin in Soče vse do morja.
Portal
1974 | serigrafija, papir
Struktura C
1980 | sitotisk, papir