Pavel Medvešček, grafik, slikar, oblikovalec in publicist, se je rodil 8. avgusta 1933 v Anhovem. Do leta 1941 je živel v Mariboru. Po končani osnovni šoli v domačem kraju in nižji gimnaziji v Šempetru pri Gorici se je leta 1949 vpisal na Šolo za umetno obrt, Oddelek za uporabno grafiko v Ljubljani, kjer je leta 1955 tudi diplomiral. V tem obdobju je obiskoval okoliške vasi, kjer je risal pokrajino, srečal pa se je tudi z ljudskim izročilom in mistiko – vse to je neizbežno vplivalo na njegovo nadaljnje likovno, grafično, publicistično in pisateljsko ustvarjanje. Sprva je opravljal poklic likovnega pedagoga, kasneje do upokojitve pa je služboval kot konzervator za ljudsko dediščino na Zavodu za spomeniško varstvo v Novi Gorici. Prav narava te zaposlitve in njegova občutljivost za prvine okolja, v katerem je živel, sta veliko vplivali na nadaljnje Medveščkovo likovno ustvarjanje. Kot svobodni umetnik se je posvečal slikarstvu, predvsem uporabni grafiki, zato je veliko uspehov dosegel z opremljanjem, oblikovanjem in ilustriranjem knjig, časopisov, revij, katalogov, plakatov, zaščitnih znakov, grbov in značk, med drugim pa je opremil tudi pesniško zbirko svoje matere Pavle Medvešček z naslovom Kamnite misli (1988). Njegovo umetniško in likovno popotovanje je delil s pomembnimi slikarji, kot so Branko Lozar, Bojan Bole, Miloš Volarič, Danilo Jejčič, Franco Dugo, Franc Golob, Marko Pogačnik, Klavdij Tutta in drugi. Leta 1971 se je pridružil odmevni mednarodni likovni skupini 2 x GO, leto kasneje pa se je včlanil v Društvo slovenskih likovnih umetnikov. Proti koncu 70-ih let je postal eden izmed glavnih pobudnikov za ustanovitev Društva likovnih umetnikov Severne Primorske (DLUSP), v katerem je nato deloval kot aktiven član. Medvešček je v času med leti 1966 in 1993 predstavil in postavil veliko samostojnih in skupinskih razstav tako v Sloveniji kot tudi tujini, pridruževal pa se je tudi likovnim kolonijam in ekstemporom. Leta 1984 si je uspešno prizadeval za ustanovitev Slikarske hiše v Šmartnem (Goriška brda). Medveščkovo prepletajoče se delo konservatorja in likovnega umetnika je botrovalo k nastanku številnih člankov in nekaterih knjig s področja kulturne dediščine in staroverstva v Posočju. Kot zapisovalec ljudske kulturne dediščine je duh prednikov rad vpletal tudi v svoja likovna snovanja.