Negovan Nemec
Negovan Nemec
(1947 – 1987)
Akademski kipar Negovan Nemec je bil eden najbolj nadarjenih, prepoznavnih in uspešnih slovenskih kiparjev. Čeprav je za posledicami zdrsa, padca in udarca v glavo umrl zelo mlad, je ustvaril presenetljivo velik, raznolik, mnogoplasten, idejno in realizacijsko širok kiparski opus. Rodil se je leta 1947 v Biljah. Osnovno šolo je obiskoval v Biljah in nato v Mirnu, kjer ga je likovni pouk učil akademski slikar Silvester Komel. Leta 1963 uspešno opravi sprejemne izpite na srednji šoli za oblikovanje, kjer v strokovnih predmetih dosega najvišje ocene. Po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih se leta 1967 vpiše na ljubljansko likovno akademijo, kjer ga modeliranje poučujejo prof. Drago Tršar, Boris Kalin in Slavko Tihec. V njegovem razredu tudi diplomira. Njegovi sošolci so Anton Demšar, Milomir Jevtić, Boris Prokofjev in Vojko Štuhec. V drugem letniku akademije je za delo »Avtoportret« prejel študentsko Prešernovo nagrado. Nemec je prvi akademsko izobraženi kipar povojne generacije na Goriškem.
Junija leta 1987 se je ponesrečil na Kekcu nad Novo Gorico in avgusta umrl. O Negovanu Nemcu je bil posnet dokumentarni film.
“Črpam iz življenja, iz določenega zame najbolj dramatičnega, enkratnega, neponovljivega trenutka …”
Delo
Izdelal je številne doprsne portrete (spomenike) pomembnih osebnosti, javne spomenike, reliefe, klesal je skulpture v carrarskem marmorju. Ukvarjal se je tudi z grafičnim in industrijskim oblikovanjem: izdeloval je celostne grafične podobe, vabila, značke, plakete, kuverte, priznanja, risal je osnutke in izdeloval makete za nagrobnike. Sodeloval je s tovarno pohištva IZTOK Miren in oblikoval pohištvene elemente za spalnico »Prebujanje«.
Prvo samostojno predstavitev je imel v Galeriji Meblo v Novi Gorici leta 1972 (skupaj z Lucijanom Bratušem) in odtlej razstavljal v vseh vidnih galerijah v Sloveniji in v zamejstvu, pa tudi v Beogradu, Splitu in drugod. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah slovenske in jugoslovanske umetnosti doma in v tujini.
Bil je član Društva slovenskih likovnih umetnikov, predsednik Društva likovnih umetnikov Severne Primorske. Leta 1984 je prejel Bevkovo nagrado.
V svojem delu je izrazil občutek za likovno izčiščene, gladke, organske oblike, njegovo delo pa se je razvijalo v posameznih stopnjah oziroma kiparskih ciklih. Sprva se je posvetil motivu ščita, glavnino del pa posvetil motivu jedra, s čimer se je navezal na povojno evropsko tradicijo. Na potres leta 1976 v Posočju se je, denimo, odzval z ekspresivnim ciklom destrukcij, najštevilnejši cikel v njegovem delu pa so Živi ali beli kamni iz osemdesetih let, s katerimi se je uveljavil kot tankočuten oblikovalec vitalistične in erotične skulpture.
Zorenje
1987 | 25/40 | EA | kolorirana litografija, papir
Brez naslova
1987 | EA | jedkanica, papir