Klavdij Tutta
Klavdij Tutta
(1958)
Klavdij Tutta se je rodil 1958 v Postojni. Po končani osnovni šoli se je vpisal na šolo za oblikovanje v Ljubljani in nato študij nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost pod mentorstvom priznanega slikarja in grafika Bogdana Borčiča (1926-2014), ki je bil tudi mentor Tuttove magistrske naloge s področja grafike. Po zaključku akademije je skupaj z njim vzniknila cela plejada umetnikov, predvsem slikarjev, Tuttovih kolegov, ki so formalno šolanje zaključili hkrati z njim. Poimenovali so se Generacija 82, v začetku pa so predvsem nadaljevali gibanje jugoslovanske nove podobe, ki je Slovenijo dosegla na prelomu sedemdesetih v osemdeseta leta, in sicer preko Italije, preko tržaško – primorskih umetnikov. Tudi Tutta namreč izhaja iz mediteranskega okolja: otroštvo in mladost je preživel v Novi Gorici in v Goriških Brdih. Po študiju se je sicer stacioniral v Kranju, kjer tudi ostaja in kjer ustvarja že preko 40 let, a se slikarsko vedno znova vrača v svoj kraški Mediteraneo. Na njegov nadaljnji umetniški razvoj so pomembno vplivala študijska potovanja po svetu, posebej pa študijsko bivanje v Cité Internationale des Arts v Parizu leta 1995. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, objekti in z organizacijo likovne delavnice na Sinjem Vrhu. Od leta 1981 je član ZDSLU, sicer pa dela in živi v Novi Gorici in Kranju, kot samostojni umetnik. Imel je preko 200 samostojnih razstav, sodeloval pa na več kot 300 skupinskih razstavah doma in po svetu. Za svoje delo je prejel več kot 60 domačih in mednarodnih priznanj. Med nagradami izstopajo tiste, ki jih je prejel na mednarodnih bienalih v Ljubljani, Barceloni, Seoulu, Cadaquesu, Lodzu, Villachu. V letu 1992 je bil izvoljen za predsednika Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije. Leta 1993 je ustanovil likovno delavnico “Slovenija odprta za umetnost”, ki že več let poteka na Sinjem Vrhu. O sebi pravi da je zraven tega, da je umetnik, tudi »skrbnik« umetnosti, umetniških del in umetnikov, nenazadnje pa deluje še kot pravi mecen.
“… Slika je zrcalo umetnika. Zrcalo kaj on misli, kaj razmišlja, kako si on svet predstavlja …”
Delo
Tutta je izrazit predstavnik t.i. nove podobe, gibanja, ki je v Sloveniji pustilo močan pečat v smislu temeljne (in s tem temeljite) premene v senzibilnosti umetnine, ki je zajela vse lastnosti umetniškega izraza. Razpoznavna slikarjeva motiva sta motiv očesa in motiv bika, ki se pojavljata skozi ves njegov opus. Pri biku gre Tutta celo tako daleč, da simbol kakor emblem uporabi v lastnem avtorskem podpisu. Že od samega ustvarjalnega začetka, ki sega v leto 1982, deluje v polju asemblaža. Tuttovi likovni nagovori prihajajo iz sveta, v katerem se prepletata Mediteran in Kras. Prepoznavnost nosilcev likovne izpovedi (sonce, drevesa, biki, vrtače, menhirji…) omogoča takojšen stik, komunikacijo gledalca s samo umetnino in s tem podoživljanje sveta, ki predstavlja slikarju nenehno motivno izhodišče. Izpoved se prezentira na podlagi, ki si jo slikar izbere. Brezmejno se širi in prepoji prostor, ki ga ima na razpolago. Lahko seže tudi v novo, dodatno sfero, v prostor, ki ga pričara zrcalo, sestavni del polno plastično oblikovane slikovne podlage. Odslikava “tja zadaj”, kjer nastaja podvojena izpoved, nakazuje avtorjevo odprtost in možnost obvladovanja veliko širšega območja. Slikarjevo izpovedovanje se tako že zdavnaj več ne udejanja le na dvodimenzionalni slikarski površini. Nosilci slikovnih podlag so tudi različno oblikovani, bolj ali manj plastični kosi lesa, ki predstavljajo dodatni, zato prepričljivejši element v avtorjevem, sicer že tako izvirnem in bogatem opusu.
Padec Ikarja
1984 | EA | serigrafija in monotipija, papir
Zaprti znak
3/5 | 1983 | orig. litografija, papir