Delo

V grafiki in mozaiku je vseskozi ustvarjal vzporedno in velja za enega od tvorcev t. i. ljubljanske grafične šole. Njegove grafike zaznamuje izrazita avtorska poetika, v kateri združuje sprva predvsem motive kraške narave in sugestivnega kraškega kolorita, kasneje pa vse pogosteje uporablja tudi motiviko sodobnih tehnologij, računalniško generiranega podobja in prelomnih, travmatičnih zgodovinskih dogodkov 20. stoletja.

V grafiki naravne elemente združuje z risbo, doseženo z orodji sodobne tehnike. Ves čas se je ukvarjal z mozaikom, najprej s ploskovnim, pozneje pa je razvil izrazito reliefno skoraj arhitekturno gradnjo. Velja tudi za prenovitelja in enega najizrazitejših sodobnih ustvarjalcev te slikarske tehnike na Slovenskem. Mozaik je bil tisočletja ena od dvorazsežnih slikarskih tehnik, pri Spacalu pa je s svojo reliefno razgibano površino najprej segel na področje kiparstva in potem v televizijskih scenografijah z obsežnim posegom v prostor postal celovita arhitektura.

Za svoje delo je prejel več kot 20 nagrad in priznanj v tujini, med njimi nagrado na 7. norveškem mednarodnem bienalu grafike v Fredrikstadu in premijo na 4. mednarodnem bienalu grafike v Varni. Sodeloval je na številnih razstavah doma in v tujini, na številnih grafičnih bienalih in imel več samostojnih razstav, nazadnje 2019 skupaj s hčerko Katarino Spacal v pomniku miru na Cerju pri Novi Gorici. Bil je prejemnik nagrad in priznanj doma in v tujini.