Franc Golob
Franc Golob
(1941)
Akademski slikar Franc Golob se je rodil v Celju leta 1941. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Mariju Preglju in Maksimu Sedeju. Diplomiral je leta 1970 na temo ‘Izložbeno okno kot likovni prostor’. V obdobju 1970 do 1980 je ustvaril številne multimedijske projekte in sejemske postavitve za Brest Cerknica in Meblo Nova Gorica ter jih predstavil v Beogradu, Ljubljani in Novi Gorici, Londonu, Zagrebu in Tripolisu. Od leta 1980 do 1991 je bil zunanji sodelavec Postojnske jame za področje grafičnega oblikovanja in fotografije. Do upokojitve je poučeval risanje in slikanje na Pedagoški gimnaziji v Tolminu in Umetniški gimnaziji v Novi Gorici. Njegovo umetniško ustvarjanje lahko razdelimo na posamične cikle, izstopajo pa ‘Tminski akvareli’, grafični listi ‘Multipli’, fotomonografija ‘Nova Gorica 1976’ in ‘Postojnska jama’, ciklus digitalnih grafik ‘Simulakris’ in ciklus akrilnih slik ‘Klicanje pomladi’. Svoj sedemdeseti rojstni dan je najavil z velikima preglednima razstavama v Galeriji sodobne umetnosti Celju (2000 – 2010) in v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu (1956 – 2000).
“Slika mora imeti nekaj tiste atmosfere, ki jo je imela v procesu nastajanja.”
Delo
Francu Golobu na njegovem bogatem ustvarjalnem poletu konkretna stvarnost še vedno predstavlja odziv in hkrati izziv, motivno fascinacijo in uročno vabo, ki ga vodi na pot po različnih krajih in deželah. Potovati mu ne pomeni le odkrivati neznano, gledati, doživljati in uživati vse to novo in drugačno, ampak tudi likovno dokumentirati, zapisati v popotniško skicirko. Tako nastajajo risbe in akvareli, ki prinašajo podobe sveta, specifiko posameznih okolij, naravne posebnosti in arhitekturne znamenitosti, delček zgodovine in utrinke iz sodobne kronike, v kateri najde svoje mesto tudi človeški lik. Pogled v popotniško skicirko predstavlja dela, ki so nastala na kraju samem, kot rezultat avtorjeve sposobnosti neposrednega in pristnega vživetja v novo okolje, v njegovo optično oblikovanost in specifično pojavnost. Vse to ga vodi v hitro likovno odzivanje; najprej v izbor zanimivih in izrazno močnih motivnih izsekov, nato v sintetiziranje zunanje stvarnosti v črtno sled, linijo.
Trepetanje
1984 | 6/40 | serigrafija, papir
45 x 64,5 cm | papir: 49,5 x 69,5 cm
Granatno jabolko
1984 | 6/40 | serigrafija, papir
47 x 66,5 cm | papir: 49,5 x 69,5 cm