Avgust Černigoj se je rodil 24. avgusta 1898 v Trstu očetu Maksimiljanu iz Dobravelj in materi Mariji Grgič. V letih 1912 – 1916 je obiskoval umetno-obrtno šolo v Trstu, smer dekorativno slikarstvo. Od leta 1920 – 1922 je poučeval risanje v Postojni ter leta 1922 opravil v Bologni izpit za poučevanje risanja in umetnostne zgodovine na srednjih šolah. Že jeseni istega leta je odšel na študij na akademijo v München, od tam pa v Weimar, na znameniti Bauhaus. Avgusta 1924 je na Srednji tehnični šoli v Ljubljani, kjer je naslednje leto tudi poučeval, postavil na ogled prvo konstruktivistično razstavo – sintezo umetnostne in družbeno revolucionarne akcije. Sodeloval je z Delakovim Novim odrom in revijo Tank.

Jeseni 1925, ko je bil politično pregnan iz Ljubljane, se je vrnil v Trst, kjer je tako kot že v Ljubljani organiziral svojo zasebno šolo in nadaljeval z agitiranjem konstruktivizma. Med drugim je v tem času sodeloval tudi kot scenograf in kostumograf za Ljudski oder pri Svetem Jakobu. Da bi preživel, je postal pleskar na čezoceanskih ladjah, nato pa dekorater. Med drugo svetovno vojno je poslikal več primorskih cerkva (Štivan pri Devinu, Knežak, Bač, Košana, Rečica), izredno pomembno pa je njegovo dolgoletno pedagoško delo.

Po letu 1946 je do upokojitve 1970 leta poučeval na slovenski realni gimnaziji in učiteljišču v Trstu. Zadnjih pet let svojega življenja je preživel v Lipici, kjer v galerij, ki nosi njegovo ime, hranijo preko 1400 njegovih del.

Umrl je 17. novembra 1985 v Sežani, kjer je tudi pokopan. Za časa življenja je sodeloval na številnih razstavah doma in v tujini ter za svoje delo prejel tudi nekaj nagrad, med njimi 1976. leta tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Leta 1981 je postal dopisni član SAZU. Po njem sta poimenovani tudi ulici v Sežani in Ljubljani.