Spoznajte okuse naših krajev

FRIKA S TLAČENKO IN SLADKO KISLO ČEBULO

Tlačenko se dela in navadno tudi jè v času kolin. Navada je bila, da je vsaka hiša na podeželju redila prašiča in prav v tem mrzlem zimskem času so potekale koline. Za njeno pripravo se uporablja manj kakovostne dele mesa, največkrat se glavo z dodanimi začimbami v modelu skuha v svinjski juhi, nato ohladi in na tanko nareže. Največkrat se je tlačenko jedlo s kruhom ali s toplim kuhanim krompirjem.

FICOV TOČ S POLENTO

FIŽOLOVA OMAKA Z LOKALNO KLOBASO IN KISOM

Ime te jedi ni zelo znano, gre pa za jed iz fižola, klobase in vinskega kisa, ki se jo postreže s polento.

POLENTIN KANAPE Z BAKALARJEM IN PRAHOM BRIŠKIH OLIV

Polenovka je v te kraje prišla v času Benečanov. Bila je poceni živilo, dostopno širši množici. Benečanski trgovci so sol zamenjali za suho trsko, v narečju imenovano »štokviš«. Največ se ga je jedlo v postnem času.

FRTALIJA Z OHROVTOM IN ZAPEČENO SKUTO Z OREHI

vegetarijansko

Frtalija je neke vrste omleta, sestavljena iz jajc, moke in mleka ali vode. Vanjo so tradicionalno primešali še kakšen ocvirek in zelenjavo, na primer spomladi koromač, v zimskih mesecih pa ohrovt. S frtalijo so mame nekoč nahranile celo družino, ki je bila takrat običajno številčna, s 5 do 8 otroki.

POGAČA IZ OVSENIH KOSMIČEV Z BUČO NA NAČIN ŠAOR

vegansko

Najbolj tipična je bila pogača iz polentine moke, ki so ji občasno dodali še rožiče, oves, …

LOKALNI SIRI Z BRESKOVO PIKANTNO MARMELADO IN OREŠČKI

Vipavska dolina je znana po breskvah in proizvodih iz njih – sokovih, marmeladah. Preizkusite to malce posebno, rahlo pikantno verzijo breskove marmelade.

MLADI SIR V OLJČNEM OLJU S CVETOVI KOROMAČA

Cvetovi koromača so najbolj značilna začimba za te kraje, ki se lepo poda k mesnim in zelenjavnim jedem.

KUHAN PRŠUT V TESTU S HRENOM IN GORIŠKO SEVKO (JABOLKOM)

Gre za tipično velikonočno jed. V času velike noči se je kuhalo na pol sušeno svinjsko pleče, z dodatkom lovorja in popra, ki se ga je nato narezalo na rezine in postreglo s sladkim maslenim kruhom in hrenom. V lokalni tradiciji se je na velikonočno soboto te jedi skupaj s potico in pirhi najprej neslo blagoslovit k maši, šele nato se je družina zbrala ob mizi in uživala v pripravljenih velikonočnih dobrotah.

REZANA SALAMA IZ PRVAČINE (»PRVAČKI ŠALAM«) Z DOMAČIM MLEČNIM KRUHOM

Salama je suhomesni izdelek, ki je nekoč na Primorskem zorel v skoraj vsaki vaški kleti. Med domačijami se je odvijalo pravo tekmovanje, kdo bo imel najboljši »šalam, ki med postopkom zorjenja dobi specifičen okus »po kleti«. Ta »šalam« izhaja iz vasi Prvačina.

ZAPEČENI TELEČJI JEZIK, JURČKI, LOKALNI RADIČ IN PINJENEC

V času kolin, ki so se izvajale v zimskih časih, so manj premožni, ki si niso mogli privoščiti in rediti prašiča doma, hodili po kmetijah in spraševali, če jim podarijo (»šenkajo«) kakšen del mesa. Ob tem je bilo slišati vprašanje »A jezik lahko šenkate?«, ki mu je sledil odgovor »Aaa, jezik je za župnika, ki pride blagoslovit (»požegnat«).« V resnici pa jezika niti župnik nikoli ni dobil.

GLAZIRANA ZELENA, S PREMAZOM IZ BEZGOVIH PLODOV, FIŽOLOVA KREMA, HRUSTLJAVČEK IZ BUČNIH SEMEN IN OREHOV

vegansko

Zelena (v narečju »šelna«) je bila ena redkih vrtnin, ki so jo jeseni postavili v lonec in nato v hlev, da je počasi rastla. Sproti so trgali z nje zelene dele in najbolj znana juha je »šelinka« s pršutom. Danes je predstavljena kot veganska jed.